O kravi, ki je lajala v luno

Ida Mlakar Črnič, Miš, 2015, 34 str.

Posebnost avtoričinih slikanic, v katerih nastopajo (domače) živali (doslej pujsi, tokrat pa krava in konj), je narava junakov. Njene živali namreč niso definirane s kategorijo otroka (v smislu otrok in okolica, v kateri se igra ali je soočen s specifičnimi okoliščinami, npr. kuža Piki, bober Franček, Mavrična ribica), ampak, tako kot v basnih, predstavljajo starostno neopredeljene in občečloveške značaje s čustvi in občutji, kot so jeza, žalost, sreča (pri pujsih), ali odrinjenost, odsluženost, nekoristnost (pri kravi in konju). Med odličnimi knjigami tega leta ta slikanica predstavlja enega od najbolj posrečenih spojev besedila in ilustracije. Z dvojico konja in krave na kolesu sta avtorja ustvarila trajno podobo optimizma in življenjske radosti, ki zmoreta premagati še tako temne okoliščine. Slikanica s hudomušno eleganco in hkrati premišljeno askezo besed kakovostno nagovarja vse starosti in vabi k pogumnemu razmisleku o našem staranju (VZ).